Lars Fiske - Matjemanija

Stripovska razstava, album in pogovor

Mednarodni festival animiranega filma Animateka, 

Kino Udarnik, Maribor

OTVORITEV RAZSTAVE: 

pon., 10. december 2012, ob 19.00

Razstava bo na ogled do 16. decembra 2012.

PREDSTAVITEV KNJIGE, POGOVOR z avtorjem Larsom Fiskejem in stripovskim založnikom Espenom Holtestaulom iz No Comprendo Press, 

tor., 11. december 2012, ob 20.00

Razstava Larsa Fiskeja, priznanega norveškega strip avtorja, bo prikazala dve njegovi deli, ki vsaka iz svojega vidika govorita o umetnosti in življenju. 

Matjemanija je fikcija, satira o pesniškem, umetniškem in intelektualnem svetu. Prikazuje navdahnjenega pesnika Matjeja, njegov ustvarjalni razvoj in avtorski boj. Poleg humorja je glavna značilnost stripa tudi avtorjev izviren likovni stil, ekspresionistični psiho-kubizem. Album Matjemanija je avtor ustvarjal od druge polovice 90-ih. Trilogija je leta 2010 izšla v samostojni knjigi pri norveški založbi No Comprendo Press, v slovenščini jo bo izdala revija Stripburger. V slovenščino je strip prevedel Darko Čuden. Lars Fiske je za prvo poglavje te stripovske knjige na Norveškem leta 1997 prejel zlato medaljo. 

Drugi del razstave bo prikazal Fiskejevo najnovejše delo Herr Merz, biografijo nemškega dadaista, Kurta Schwittersa. Razstava bo razkrila tudi dva različna avtorjeva likovna pristopa, bolj realističnega in izrazito stiliziranega.

Lars Fiske: Matjemanija, 96 str., 10 eur

Projekt so omogočili:

Javna agencija za knjigo RS, NORLA, Norveška ambasada

http://www.ljudmila.org/stripcore/ambasada/matjemanija

Strip in Animateka

V pon., 3. decembra, se v KINODVORU v Ljubljani prične že 9. edicija mednarodnega festivala Animateka. 

Letošnji rezidenčni umetnik je kanadska stripovska avtorica JULIE DOUCET, ki je prispevala celostno podobo letošnje Animateke. Julie Doucet, ki se festivala žal ne bo mogla udeležiti, bo pustila pečat letosnji Animateki tudi z razstavo v Kiodvorovi galeriji. Julie Doucet velja za najbolj vplivno avtorico sodobnega avtorskega stripa in revija Stripburger je letos izdala njen stripovski album 'Moj newyorški dnevnik'. 

Animateka se iz Ljubljane seli v MARIBOR. Tam bo gostujoči stripovski avtor Norvežan LARS FISKE. Na razstavi, katere otvoritev bo v pon., 10. dec. ob 19. uri, bodo na ogled stripi iz dveh njegovih projektov Matjemanija in Herr Merz. 

Trilogijo Matjemanija bo kot album izdala revija Stripburger, strip pa je prevedel Darko Čuden.

11. decembra se bo o albumu in norveški stripovski sceni z avtorjem in predstavnikom založbe No Comprendo Press pogovarjal Igor Prassel.

http://www.animateka.si/

Živel strip!/Viva i fumetti! #13

Ž I V E L  S T R I P 1 3

MLADINSKI NATEČAJ ZA STRIP IN ANIMACIJO

Združenje Vivacomix in Stripburger iz Ljubljane v okviru dogodka VIVA I FUMETTI – ŽIVEL STRIP razpisujeta nagradni tekmovalni natečaj za strip in animacijo.

 

Natečaj podpirajo Občina Udine, Visionario - center za vizualne umetnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, revije Ciciban, Cicido, Pil in Plus ter Mednarodni festival animiranega filma Animateka iz Ljubljane in Trubarjeva hiša literature.

 

Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz dežele Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije.

 

Natečaj je razdeljen v dve kategoriji: a) strip, b) animacija.

PRAVILNIK

1) TEMA RAZPISA:
a – Radovan s planeta Beta odkriva prebivalce planeta Zemlja in njihov značaj
b - Mimmo Balocco se igra s tvojimi igračami. Kaj se zgodi?
Glavna junaka zgodb naj bosta Radovan, ki ga je zrisal Matjaž Schmidt, in/ali Mimmo Balocco avtorja Roberta la Forgivavia.
c - prosta tema

2) PRIJAVLJENA DELA SO LAHKO
a - stripovske zgodbe, narisane v poljubni tehniki (vključno z računalnikom), formata A3, poljubnega števila strani.
b - animacije, izvedene v klasični ali računalniški tehniki.

3) Šolarji in dijaki se lahko na razpis prijavijo samostojno ali v skupini.

4) DOSTAVA: Dela morajo biti oddana po pošti skupaj z izpolnjeno prijavnico (za slovenske šolarje) na naslov: Stripburger, Forum Ljubljana, Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

5) URNIK: Dela morajo prispeti do naslovnika do četrtka, 14. marca 2013.

6) ŽIRIJA v sestavi: avtor Roberto La Forgia, Katerina Mirović (Stripburger), Igor Prassel (Animateka), prof. Paola Bristot (predsednica Vivacomixa), ter, se bo sestala23. marca in izbrala nagrajence.

7) NAGRADE:
- STRIP: Podeljene bodo 3 nagrade za zmagovalce v kategoriji stripov, in sicer 3 darilni boni v vrednosti 100 evrov.
- ANIMACIJA: Avtorji nagrajenih animacij se bodo decembra 2013 udeležili mednarodnega festivala animiranega filma Animateka v Ljubljani.
Udeleženci natečaja se z izpolnjeno prijavnico strinjajo, da se lahko njihova dela uporabijo v promocijske namene. S prijavo na natečaj animiranega filma udeleženci dovoljujejo objavo svojega dela na promocijskem DVD-ju.
Vsak udeleženec bo za sodelovanje prejel nagrado. Nagrade bodo podeljene ob odprtju razstave stripov udeležencev.

8) RAZSTAVA avtorjev likov natečaja, Matjaža Schmidta in Roberta La Forgie bo na ogled v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici. Odprtje bo 8. marca ob 18. uri.
V Vidmu bo razstava na ogled od 8. do 28. februarja v kulturnem centru Visionario.

RAZSTAVA STRIPOV udeležencev natečaja bo 29. marca 2013 ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva ul. 7, Ljubljana. Ob odprtju si boste lahko ogledali tudi Animatekin program animiranih filmov Slon. Podelitev nagrad v Vidmu bo potekala v četrtek, 23. maja ob 10.30, v kulturnem centru Visionario. Po podelitvi bodo sledili animirani filmi iz programa AnimaKIDS festivala Piccolo Festival dell'Animazione (Mali festival animacije).

Za informacije se zainteresirani obrnite na:
Stripburger / Forum Ljubljana
core@mail.ljudmila.org, 

01 2319662      
031 401556      

http://www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip/

Tardi: Vojna v jarkih, 1914-1918

Stripburger je v svojih stripovskih zbornikih razkrival aktualne družbene teme: od ekologije, nacizma, seksualnosti, hendikepiranosti, norosti do vojne. Tokratna izdaja, album Vojna v jarkih priznanega francoskega avtorja TARDIJA, za katero je Stripburger oz. Forum Ljubljana združil moči z Založbo ZRC, obravnava vedno perečo temo, vojno.

Stripovska klasika Vojna v jarkih razkriva pravi obraz vojne vseh vojn. Njen avtor, Francoz JACQUES TARDI, raziskovalec 1. svetovne vojne, v seriji tragičnih zgodb o posameznikih, ki so se znašli v vojni, v jarkih, orisuje njihov obup, trpljenje ter edino željo, željo po preživetju in vrnitvi domov. Vojna v jarkih je enkraten prikaz nečloveške brutalnosti, ničvrednosti človeških življenj  v vojni, vzrokov za vojno, političnega izrabljanja patriotizma in nesmiselnosti vojne.

Tardi je strip ustvaril na podlagi dokumentarnega fotogradiva, zato je risba še toliko bolj natančna in prepričljiva, odlikuje pa se tudi po svojstvenem kadriranju in sivih tonih. Za Vojno v jarkih je TARDI prejel več nagrad in nominacij.

TARDI (1946, Valence, Francija) je svoje prve kratke stripe objavil leta 1969 v reviji Pilote. Kmalu za tem se je posvetil daljšim oblikam, romanom v stripu.

V letu 1976 je belgijska založba Editions Casterman, pri kateri je izšla tudi Vojna v jarkih, izdala prvo knjigo njegove prelomne 9-delne stripovske serije Adèle Blank-Sec. Po stripu iz te serije Le Labyrinthe Infernal (2007) je francoski režiser in producent Luc Besson leta 2010 posnel film Pustolovščine Adèle Blanc-Sec (orig. Les Aventures extraordinaires d'Adèle Blanc-Sec).

TARDI je ustvaril preko 30 stripovskih knjig, med katerimi je večina posvečena I. svetovni vojni. Nasploh je vojna tista tema, ki je Tardija ustvarjalno povsem okupirala, o njej vedno znova razmišlja in pripoveduje. Kot pove že francosko poimenovanje la grande guerre, ima I. svetovna vojna posebno srhljiv predznak, hkrati pa se Tardija tudi osebno dotika, saj je največ o njej izvedel od neposrednega udeleženca – svojega deda.

TARDI podpisuje tudi serijo detektivskih stripov in kriminalk ter stripov drugih žanrov.

Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi leta 1985 Grand Prize na mednarodnem festivalu v Angoulêmeu.

http://www.ljudmila.org/stripcore/ambasada/vojna/index.html

Marko Kociper: Sveta jeza

Sveta jeza: Pridiga je pesem v prozi, ki jo je Vinko Möderndorfer spisal leta 2010. Marko Kociper je Sveto jezo preobrazil v stripovsko pripoved in vizualno še dodatno začinil literarno že tako sočen prikaz družbenega stanja. Stripovski album Sveta jeza na 32 straneh povzame in interpretira Möderndorferjevo pridigo. V vlogi pripovedovalca, pridigarja, nastopa Jazbec, s katerim smo se že dodobra spoznali v prejšnjih Kociprovih stripih. Jazbec, sicer ženskoljubec in veliki pivec, je tudi zaščitnik šibkejših in tokrat razkriva temačno ozdaje slovenskih družbenih razmer in poziva k prostosti sveta. Dinamiko pripovedi v sivih tonih tokrat soustvarjajo celostranske ilustracije, album pa je v Kociprovem stilu prežet s satiro. 

Sveta jeza je literarno-vizualna kritika sodobne slovenske družbe, oblastniških struktur in pohlepnosti. Sveta jeza je študija aktualnega stanja stvari, konkretnih socialnih in političnih razmer, je zgodba o padcu moralnih in etičnih vrednot in poziv k združevanju za prostost sveta.

http://www.ljudmila.org/forum/rs/sveta_jeza/index.html

SVETA JEZA - razstava

BESEDILO: Vinko Möderndorfer
STRIP, OBJEKTI, INSTALACIJE: Lenka Đorojević, Neža Jurman, Marko Kociper, Marko A.
Kovačič, Rok Mohar, Matej Stupica, Andrej Štular
GLAS IN ZVOK: Miha Zadnikar, RV Maček, Arnold Marko, Rok Kušlan, Rainer Franci

ODPRTJE RAZSTAVE:
sreda, 7. novembra 2012 ob 20. uri, Galerija Alkatraz,Ljubljana

»Tistemu, ki nima nič, je treba vzeti tudi to! Tisti, ki ima vse, naj ima še več! To sta gesli minulih dveh desetletij. Dvajset let!! Moji lubi Slovenci!!«

Razstava Sveta jeza je zasnovana na pesmi v prozi Sveta jeza. Pridiga, ki jo je Vinko Möderndorfer spisal novembra 2010 za Sobotno prilogo dnevnika Delo.

Sveta jeza je literarno-vizualna kritika sodobne slovenske družbe, oblastniških struktur in pohlepnosti. Sveta jeza je študija aktualnega stanja stvari, konkretnih socialnih in političnih razmer, je zgodba o padcu moralnih in etičnih vrednot in poziv k združevanju za prostost sveta.

Sodelujoči avtorji so vsak na lasten način, z lastnim avtorskim pristopom in tehniko, vizualno in/ali zvočno interpretirali in nadgradili Möderndorferjevo Sveto jezo.

Pesem v prozi je Marko Kociper, strip avtor, preobrazil v stripovsko pripoved in vizualno še dodatno začinil literarno že tako sočen prikaz družbenega stanja. Stripovski album Sveta jeza na 32 straneh povzame in interpretira Möderndorferjevo pridigo. V vlogi pripovedovalca, pridigarja, nastopa Jazbec, s katerim smo se že dodobra spoznali v prejšnjih Kociprovih stripih.
Dinamiko pripovedi v sivih tonih je tokrat soustvarjajo celostranske ilustracije, album pa je v Kociprovem stilu prežet s satiro.

Objekt multimedijskih umetnikov, Marka Kovačič in Andreja Štularja, prikazuje sodobno družbeno situacijo, skozi katero se zrcali preteklost. Skulptura Neže Jurman, absolventke kiparstva, opozarja na položaj kulturne produkcije, skulptura Roka Moharja pa problematizira delo. Tudi Matej Stupica, absolvent ALU, s svojo instalacijo Cikel Prekernih, sestavljeno iz Rogovih koles, mehaniziranih v ciklično konstrukcijo, izpostavlja problematiko (prekernega) dela in z njim povezanega socialnega položaja in bivanja. Inštalacija s svojo cikličnim gibanjem pooseblja vlogo prekernega »delavstva« in cikličnost sistema, ki danes z jutri povezuje v negotovosti. Lenka Đorojević bo v prostorsko inštalacijo vpela svoja razmišljanja o absurdnem konfliktu, golem življenju, mikrosužnjih, kulturnem objektu in političnem subjektu, praznem prostoru znotraj turbokapitalističnega umetniškega dela.

Sveto jezo so v zvočno podobo prenesli: Miha Zadnikar, RV Maček, Arnold Marko, Rok Kušlan in Rainer Franci.

Za prostost sveta!

Vsaka podoba z resničnostjo je zgolj resnična!