Spoznajmo strip - razstave, delavnice, predavanja, izdaje, sejem, natečaj

Spoznajmo strip

razstave, delavnice, predavanja, izdaje, sejem, natečaj

13. 9. 2012 – 28. 2. 2013

Tolminski muzej, Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin

Revija Stripburger že od 1992. leta z izdajo revije, stripovskih albumov domačih in tujih avtorjev, tematskih mednarodnih antologij, organizacijo in izvedbo razstav, delavnic, natečajev in drugih dogodkov povezanih s stripom spodbuja razvoj stripovske kulture in ustvarjanja. Pri projektu Spoznajmo strip Stripburger sodeluje z razstavo Slovenski klasiki v stripu, delavnicami in predavanjem.

SLOVENSKI KLASIKI V STRIPU

Tolminski muzej, odprtje: 13. sept. 2012 ob 19. uri

Razstava bo na ogled do 30. okt. 2012

V sodelovanju z revijo Mladina je leta 2009 izdal zbirko enostranskih satiričnih stripov Slovenski klasiki v stripu (192 str., trda vezava, barvna naslovnica, čb notranjost, 17 eur).

Projekt Slovenski klasiki v stripu je v več ustvarjalnih sunkih potekal vse od leta 1992, ko sta Tomaž Lavrič in Ivo Štandeker (1961-1992) prišla na idejo, da bi dela slovenske klasične literature in druge teme iz slovenske popkulturne in politične scene na novo interpretirala v kratkih, enostranskih stripovskih priredbah. Rezultat je zbirka skorajda dvestotih stripov 66 slovenskih avtorjev, ki se večinoma v satiričnem duhu lotijo kanonizirane Cankarjeve Skodelice kave, Prešernove Zdravljice, pesmi Otona Župančiča, Dogodka v mestu Gogi, Butalcev, popevke, kot je Zemlja pleše, neprezrte pa niso niti slovenske filmske uspešnice kot na primer Sreča na vrvici in Babica gre na jug. Stripe lahko beremo tudi kot udarne, instant obnove slovenski literarnih del, ki znajo marsikateremu mlademu bralcu v 21. stoletju na inovativen način približati slovensko klasično literaturo in občo kulturo.

Kot pravi Lavrič: “Poštenemu človeku se niti okreniti ni moč, ne da bi ničhudegasluteč kakšnega klasika pogazil. Saj že vsak Slovenec stihe kleplje, če že v zboru ne prepeva ali mehu ne razteguje. Iz tako plodovite, dobro nagnojene prsti narodove pa že mora vzrasti med bohotnim plevljem tudi prenekateri žlahtno dehteč cvet”. Stripi, zbrani v zborniku bodo zabavali narod, zlasti mladež, hkrati pa jih bodo skozi smeh osvetljevali in poučevali o žlahtnih stvaritvah tako naših starih kot tudi sodobnikov ter jih morebiti spodbodli tudi k poznejšemu samostalnemu prebiranju in proučevanju le-teh.

»Monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv globinski prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvišenejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halštatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostnimi zvrstmi, stripa.

Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile.«

Lovro Matič, Mladina

Na razstavi bo predstavljen izbor del iz zbirke avtorjev mdr. Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Iztok Sitar, Dušan Kastelic, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan Koco, Gašper Rus, Andrej Štular, Izar Lunaček, Matej de Cecco & Boštjan Gorenc Pižama, David Krančan, Kaja Avberšek, Tanja Komadina, Domen Finžgar …

-------- Vizualni material za novinarje na www.ljudmila.org/stripcore/press/klasiki

Call for submissions - Working Title, 2012 special issue of Stripburger

Gather all, ye scurvy comic scribblers, scratchers and drawers!


This year's special edition of Stripburger is dedicated to work in all its forms. Yes, the W-word.

In these turbulent times we're witnessing changes to the paradigm of work. Once it used to be a part of a daily survival strategy, then a way of expressing oneself, nowadays we cannot distinguish it from leisure time anymore. How can we define work in the first place? Is it a rational guided process aimed at some tangible goal, or is it any human activity where new things are created? Is it only paid labour, remunerated by a wage or salary, what about voluntary work? Is it the work that made the human species, or is it the other way around, that we as humans tend to put significance into our creative activities and call that work? What about art? Is an artist creating or working? What's the difference between these two terms in his or her case?

Many questions can be asked about the nature of work in our contemporary society. Due to the fleeting nature of its definitions we've assembled a list of terms, clues and starting points, all somehow connected to the concept of work, which could serve as sources of inspiration for you, dear artists, when you try to tackle this heavy issue. We're expecting socially engaged comics, but also intimate meditations on the issue of work, status and rights of workers, on the artist as a worker, then humorous submissions as well, even mischievous are most welcome! Let them not be politically correct, PC is for pussies, we're expecting full-blooded comics that will become often quoted referential material in the future, or at least fun to read!

Here are some starting ideas, feel free to (ab)use them:

- means of survival
- effort, toil
- a characteristic human need
- a necessary evil
- joke, fun, goofing-off
- »He who does not work, shall not eat as well!« - a Slovenian proverb
- work as godly activity – »creatio ex nihilo«
- work vs. Rest
- waiting for work: Unemployment office
- work vs. antiwork
- working at home
- manual vs. intellectual work
- taboo of work/banned work
- »a Sunday kind of work«
- »precarious, temporary, part-time, seasonal work
- workoholism
- internship
- strike/denial of work
- legal vs. illegal work (moonlighting, etc)
- voluntary work
- trade unions
- history of work
- exploitation of workers: sweatshops, slavery, forced/compulsory work
- gyms: "working out"
- the division of work/labour
- work and gender
- work and age
- work and sexuality (prostitutes and man-whores, etc)
- work today vs. work in the past (manufactories, guilds, etc)
- »Work less, create more!«
- stigmatisation of the non-working
- »gastarbeit« work: work by more or less temporary immigrant workers and
- whatever works for you

You're also kindly invited to work on some other related ideas as well.


A travelling exhibition is planned at the release of the anthology along with some other things like workshops etc …


Deadline for submissions: 31st May 


TECHNICAL DETAILS:
the book will be sized: 235x170 mm
So send the works no smaller then A4 format(21x29,7 cm)
print: black and white
Length: up to 12 pages

Files should be:
- lineart: at least 600 dpi resolution, 240 mm height
- grayscale: at least 300 dpi resolution, 240 mm height


TO BE SENT TO:
burger@mail.ljudmila.org
Stripburger / Forum Ljubljana, Metelkova 6, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia, Europe

STRIPBURGER #56 – ZA ZAHTEVNE GURMANE!

Zadnja letošnja številka Stripburgerja je končno med vami! Tokratna je bila zamišljena kot posvečena recepturam za »karkolivampadenapamet«, od igle do šivanke, a je ta ideja avtorje stripov precej selektivno navdihovala. Tako smo dobili nekaj stripov, ki se igrajo z idejo recepta, a ne dovolj, da bi tvorili samostojni blok. Kljub temu je številka dodobra naphana s kvalitetnimi in nasitnimi stripi s celega sveta.

Tema receptov očitno le privlači nekatere avtorje, začenši z avstrijskim Da Steffom in njegovim stripom iz Unkraut Comics 5.2 (Linz, 2011). Ta je bil del Unkrautove izdaje, posvečene hrani, in delno navdih za našo tokratno temo. Svojevrstna recepta sta nam prispevala še Francoz Vincent Lefebvre, ki ga objavljamo na barvnih straneh, in Darko Macan, dolgoletni »stripocentrik«, poznavalec stripa in stripovske scene tako doma na Hrvaškem kot na tujem, ki strip pozna do potankosti, saj je bil ali je še vedno tudi sam stripovski risar, scenarist, pisatelj, kritik in založnik. V dolgem intervjuju nam je razložil svoje poglede na strip in stripovsko ustvarjanje, še bolj nazoren pa je bil v svojem stripovskem receptu za uspeh, ki ga je narisal za to številko.

Teresa Camara Pestana in Sarah-Louise Barbett sta prispevali daljši zgodbi, ki se vrtita okrog tragične usode glavnega junaka, a vsaka na čisto svoj način. »Notorični« in družbeno kritični Peter Kuper, Stripburgerjev dolgoletni kontribuent, se postavlja z dvema krajšima stripoma, ki se lepo umeščata v sedanji čas in družbeno dogajanje, medtem ko Gašper Rus preko ene zelo osebne zgodbe prikazuje pokanje fasade klasičnih avtoritet. Objavljamo tudi PST, strip iz zanimive zbirke stripov ameriškega avtorja Josepha Lamberta, o kateri si lahko več preberete v recenzijah, saj se tokratna številka še posebej odlikuje po količini in kakovosti tekstovnih prispevkov.

V drugem hodu intervjujev objavljamo pogovor z Marjanom Mančkom, znanim slovenskim striparjem, ilustratorjem, karikaturistom in avtorjem nedavno izšle zbirke stripov Hribci kremeniti. Marsikdo med nami iz osnovnošolskih mladinskih revij dobro pomni Mančkove stripe o prazgodovinski praslovanski družini Hribcev. Mi smo jih zbrali v eni knjigi, za katero je avtor narisal še štiri nove stripe. Knjigo in intervju dopolnjujemo z objavo osmih stripov o Hribcih, ki so se zbirki izmuznili in ki jih lahko spet berete na straneh te številke.

Razgrnljivo naslovnico smo tokrat zaupali Mateju Stupici, ki se je tudi posvetil temi bloka in zakuhal brutalno začinjen hardkorovski k(g)olaž, medtem ko je strip za notranjo opremo platnic prispeval Rakhmad Dwi Septian iz daljne Indonezije.