NORDAVIND!

Izrez iz Jasonovega stripa

NORDAVIND! (Severnik), 

razstava, pogovor, jam session

 

Odprtje: torek, 20. avgust 2013, ob 20.00, 

Galerija KUD France Prešeren

Stripburger opozarja na severni veter, ki bo v poletno Ljubljano prinesel osvežitev in obilo severnjaškega duha. Zadnja številka Stripburgerja #61 je namreč posvečena norveškemu stripu, enemu od paradnih konjev kulturne industrije iz dežele Vikingov, smučarjev in black-metalcev. Gre za razvito in živahno stripovsko žarišče, kjer raznolikih in izvirnih avtorjev ne manjka.

Bendik Kaltenborn

Na razstavi boste spoznali pisano druščino iz krogov neodvisnih založb Jippi in No Comprendo Press ter kolektiva Dongery, kamor spada tudi Stripburgerjev stari znanec Bendik Kaltenborn. Ti nori Skandinavci so znani po nevsakdanjih zgodbah, utrganih likih, absurdnem humorju in grotesknih podobah življenja na Severu. Na ogled bodo dela nekaterih starih mačkov norveškega stripa, ki so deležni velike pozornosti tudi s strani mednarodne stripovske srenje. Med njimi naj omenimo Jasona, v ZDA in Franciji zagotovo najbolj čislanega norveškega stripavtorja, Christopherja Nielsena, ki velja za legendo underground stripa na Norveškem, ter Larsa Fiskeja, čigar album Matjemanija lahko od lanskega leta beremo tudi v slovenščini. 

Lars Fiske

Sodelujoči avtorji: Martin Ernstsen, Anna Fiske, Lars Fiske, Sindre W. Goksøyr, Jason, Bendik Kaltenborn, Kristoffer Kjølberg, Christopher Nielsen in Inga H. Sætre. 

Kristoffer Kjølberg

Na Trnfestu bosta norveške stripovske barve v živo zastopala Martin Ernstsen in Inga H. Sætre, predstavnika mlajše garde norveških striparjev, katerih raznolika in izvirna dela kažejo, da je sodobni norveški strip v boljši kondiciji kot kdajkoli prej. Spremljevalni program bo obsegal pogovor z ustvarjalcema in stripovski jam session.

Inga H. Sætre (1978) se poleg stripa in ilustracije ukvarja tudi z animacijo. Svoje stripe redno objavlja v različnih časopisih, za roman v stripu Fallteknikk pa je leta 2011 prejela literarno nagrado norveškega ministrstva za kulturo.

Martin Ernstsen (1982) je risar stripov in ilustrator, ki je pri založbi Jippi objavil že sedem stripovskih albumov. Trenutno živi in ustvarja v Berlinu ter končuje svojo prvo slikanico za otroke. 

Martin Ernstsen

SPREMLJEVALNI PROGRAM
sreda, 21. avgust 2013, od 19. ure dalje
 
Severni veter v stripu – pogovor s prisotnima avtorjema o norveškem stripu in trendih v sodobnem svetovnem stripu, vodi: Bojan Albahari, ob 19.00.

Stripovski jam session – rišite stripe skupaj z norveškimi gosti in domačimi avtorji, ob 20.00.

Razstava v Galeriji KUD France Prešeren bo na ogled do 31. avgusta 2013.KUD France Prešeren je odprt vsak dan od 11. do 24. ure.

Stripburger na Striptembru v Amsterdamu

STRIPBURGER NA 

STRIPTEMBRU V AMSTERDAMU!

V ponedeljek, 19. avgusta 2013 se v Amsterdamu v Pakhuis de Zwijger odpira razstava tiskanih del iz produkcije Stripburgerja. Na ogled bodo naslovnice in plakati različnih avtorjev z mednarodnega področja, med njimi dela Marka Kocipra, Andreja Štularja, Jakoba Klemenčiča, Mateja Kocjana Koca …

Razstava je napoved festivala Striptember, ki se bo pričel 1. septembra s Small Press Summitom v Buurtboerderij West-Ons Vermogen. Na Small Pressu bo tudi predstavitev revije Stripburger, potekala pa bo tudi projekcija animacij avtorjev, ki sodelujejo s Stripburgerjem. Na ogled bo animirani film Stripburger v gibanju Borisa Dolenca, ki je nastal po stripih objavljenih v Stripburgerju, in animirani filmi Mateja Lavrenčiča.

Animacije bodo na ogled tudi 3. septembra v Pakhuis de Zwijger, kjer bo potekal pogovor s Kajo Avberšek, stripovsko avtorico, in Tanjo Skale, izvršno urednico revije. Naslednji dan bo v okviru programa Evropske kulturne platforme Striptember Amsterdam v Italijanskem kulturnem inštitutu v Amsterdamu se ena predstavitev Stripburgerja in projekcija animacij.

MATEJ KOCJAN KOCO: Skrivnostni svet elementov

MATEJ KOCJAN KOCO: 

Skrivnostni svet elementov, razstava

Odprtje: torek, 13. avgust 2013, ob 20.00,

Galerija KUD France Prešeren 

Matej Kocjan Koco je stripovski avtor in likovni pedagog, kar napeljuje na misel, da je njegova poklicna deformacija zaslužna za to, da se je odločil ustvariti poučno stripovsko branje. Njegov zadnji strip Skrivnostni svet elementov: Razvoj sodobne kemije v stripu namreč ni samo gola zabava ali likovno-literarni žanr, ampak je lahko tudi uporabno in koristno pedagoško orodje. Mnogi dobro poznamo stripe in ilustracije Boža Kosa iz prenekaterega slovenskega naravoslovnega učbenika. Ker se strip nahaja na stičišču risane podobe in pisane besede, je najučinkovitejši pripomoček za karseda plastično in nazorno prikazovanje česar koli že, tudi tistih reči, ki že skoraj po definiciji nočejo v mlade razgrete glave.

Zato je Kocov Skrivnostni svet elementov dobrodošla popestritev učnega in poučnega gradiva za osnovnošolce in srednješolce. Ni mišljena kot nadomestek za uradno delovno gradivo, je pa odlično bralno dopolnilo za vse, ki jih zanima še kaj več, kot piše v učbeniku. Prav tako bo branje Skrivnostnega sveta elementov pomagalo tudi tistim, ki jim je kemija bolj španska vas, da bi na morda drugačen način dojeli osnovne principe in zakonitosti kemije ter snovi, ki nas obdajajo.

Strip je zasnovan na knjigi Povesti o elementih avtorja I. Nečajeva (r. Jakob Salomonovič Pan, 1906–1941), ki je bila prvič objavljena v Rusiji leta 1940. Skrivnostni svet elementov ni zgolj povest o elementih, ampak predvsem o tem, kako in zakaj so jih odkrili. Je povest o razvoju sodobne kemije, hkrati pa o kemikih ter drugih znanstvenikih, s pomočjo katerih skušamo razumeti ta svet. Brez njihovih odkritij tudi naše sodobno življenje ne bi bilo takšno, kot je. Skrivnostni svet elementov lahko beremo kot zabavno pripoved, s katero lahko vsak učitelj naravoslovja približa kemijo svojim učencem, dijakom, študentom ... Obenem pa je tudi precej več: je hvalnica in spomenik človeškemu Razumu, ki se trudi spoznavati in dojeti svet okoli sebe. Doba razsvetljenstva torej še ni minila, zdi se, da je le obtičala v bonaci, Skrivnostni svet elementov pa je nov in svež veter v njena jadra.

  

Na razstavi bo avtor prikazal različne faze nastajanja tega stripa, ki je izšel maja pri Stripburgerju oz. Forumu Ljubljana in bo ob razstavi doživel tudi 1. ponatis. Ob odprtju razstave bo album na voljo po še posebej prijazni promocijski ceni (8 eur).

Razstava v Galeriji KUD France Prešeren bo na ogled do 19. avgusta 2013.

 

IZAR LUNAČEK: Babilon

razstave, stripovske izdaje, delavnica, pogovor, jam session
Zadnji Trnfest?, KUD France Prešeren, Ljubljana
30. julij–31. avgust 2013

IZAR LUNAČEK: Babilon
www.paradisemisplaced.si
Odprtje: torek, 6. avgust 2013, ob 20.00, 
Galerija KUD France Prešeren

Izar Lunaček je filozof, ki je za javnost razkril, da je med študijem skoraj vsak dan risal nagce, stripar, ilustrator, kmalu tudi diplomirani slikar. Pred leti je zaradi ilustracije otroške slikanice veljal za 'otroško senzacijo'. Slovenske novice so pet let objavljale njegove stripovske Minije, za najstniško revijo Pil pa v rubriki Seksikon še vedno redno razmišlja o spolnosti in sorodnih zadevah. Pravi, da rad negoduje. To lahko potrdijo tudi drugi.
Na tokratni razstavi v KUD France Prešeren, kjer se je pojavljal že večkrat, bo Lunaček s svojo babilonsko razstavo prikazal preplet različnih likovnih pristopov, načine obravnave preteklosti ter etično širino, hkrati pa predstavil dela iz dveh še vročih izdaj, Založenega raja in Metamorphose antropomorphice.

Založeni raj je tedenski strip, ki smo si ga lahko vsako nedeljo zjutraj prebrali na internetni strani www.paradisemisplaced.si. Dogajanje je postavljeno v svetopisemski paradiž pred padcem človeka. Založeni raj, ki naj bi ga sicer ustvaril Anonymus Gosh, Lunaček pa zgolj uredil, je nekakšna svetopisemska commedia dell’arte v stripu, v kateri klasična delitev vlog znotraj izbranega settinga poraja nove vrste zapletov in humornih situacij. Razgledan bralec bo znal ceniti tu in tam posejane bisere v obliki raznoraznih (pop)kulturnih referenc, obdelanih na za uradne eksegete mitoloških tekstov ne dovolj spoštljiv način. Liki in njihovi značaji, ki so glavni stebri tega stripa, se pogumno upirajo splošno sprejetim predstavam o njih, zato so vedno nekonvencionalni in nepredvidljivi. 

Stripburger/Forum Ljubljana, 100 str., trda vezava, čb, 11 eur

Opozorilo uredništva: branje stripa ne bo nadomestilo biblične in/ali konfesionalne vzgoje, pri vašem otroku pa lahko sproži akutno in kronično stanje nadpovprečne uporabe razuma. Za versko škodo ne odgovarjamo. Dozirati po potrebi, praviloma enkrat tedensko.

Metamorphose antropomorphice so napeta kriminalka v treh delih o italijansko govorečih diznijevskih racah z lulčki. Glavni junak je mali mafijec Bruno Vecchi, strip pa ga spremlja skozi tri poglavja. V prvem poglavju sledimo Brunu skozi zadnji dan in pol njegovega življenja, na koncu katerega obleži pod streli francoske mačke; drugo poglavje pripoveduje o njegovem kratkem obisku naše dežele več let pred smrtjo, kjer zaradi dekleta pride v konflikt z lokalnimi Lakotniki; tretje poglavje pa zgodbo dopolni s pripovedjo o njegovem otroštvu in družini, kjer se koščki sestavljanke končno zložijo skupaj in je njegova smrt pojasnjena. Ali pač? 

založba Buch, 72 str., trda vezava, čb, 16 eur

Razstava v Galeriji KUD France Prešeren bo na ogled do 12. avgusta 2013.
 

Pozor! Oba nova albuma skupaj bosta ob odprtju razstave na voljo po posebni promocijski ceni (23 eur).
To pa še ni vse! Po prijazno "vročih" cenah si boste lahko priskrbeli tudi ostale Lunačkove albume,  ki so izšli pri Stripburgerju.

miha ha: Ena zgodba z lisičko

miha ha: Ena zgodba z lisičko

 whitevalleys.blogspot.com

Odprtje: torek, 30. julij 2013, ob 20.00
Zadnji Trnfest?, KUD France Prešeren, Ljubljana

Miha Hančič, ki se podpisuje z miha ha, je mlajši stripovski avtor, ilustrator, likovni pedagog in skejter. S stripovsko knjižico Obisk je diplomiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Samostojno je razstavljal v MC Kotlovnica v Kamniku in Lični hiši v Ajdovščini, dve njegovi deli sta bili uvrščeni na lanski Bienale slovenske ilustracije, sodeloval pa je še pri projektu Naslednji k tabli!, ki sta ga sproducirala Stripburger in CUK Kino Šiška. Stripe objavlja v Stripburgerju, v reviji Spika in v reviji študentov računalništva in informatike. Sodeluje tudi pri razstavnem projektu Poslednja vžigalica latvijske stripovske revije Kuš!, ki bo novembra letos na ogled v CUK Kino Šiška.

V svojem ustvarjanju se osredotoča na posamezna občutja, ki jih skozi zgodbo poskuša vzbuditi tudi v bralcu. Glavni lik njegovega stripa Obisk je veličasten, prijazen in tih velikan, ki zaradi svoje velikosti nekako ločeno, rahlo odtujeno, predvsem pa neopaženo prebiva med nami. Avtor svoj navdih črpa tudi iz okolice in tako je Kamnik s svojo arhitekturo postal del zgodbe. Zgodbo, ki je v dveh delih, združujejo prav posebni prehodi: 'haiku' stripi. Skoraj poetični vložki so postavljeni v pripoved kot mejniki oziroma razgledne točke, ob katerih se bralec ustavi in vsrkava 'razgled'.

miha ha se, ko ni na skejtu (njegove vratolomije si lahko ogledate na Youtubu pod mihancic), najbolje počuti v družbi svinčnikov in črnih barvic. Z njimi ustvarja tihe lirične risarske pripovedi, ki razkrivajo njegove domišljijski in miselni svet.

Nadejamo se, da bo v začetku prihodnjega leta pri Stripburgerju izšel tudi prvi 'legalni' ministrip Mihe Hančiča.

Razstava v Klubski sobi bo na ogled do 31. avgusta 2013.