WORKBURGER – izvenserijski izdelek z brezhibno napako

posebna izdaja revije Stripburger #59-60

dec. 2012, 224 str., 16 €
naslovnica: Igor Hofbauer

Mednarodna stripovska antologija z naslovom WORKBURGER predstavlja nekatere izmed največjih mojstrovin svetovno priznanih rokodelcev/rokodelk, mojstrov/mojstric stripovskega medija. Ta skrbno sestavljena krpanka različnih stripovskih pripovedi, ki se vrtijo okoli tematike sodobnega dela, je umetelno izdelana iz mnogih resnih in duhovitih pa tudi izzivalnih in raziskovalnih umetniških pristopov k temi. 
 

Sodelujoči umetniki, ki so črpali tako iz teorije kot osebne izkušnje, so se spopadli s tem izmuzljivim pojmom, obrzdali njegovo ustvarjalno silo in vpregli njegov velikanski, eksplozivni potencial: eno najbolj koristnih, a hkrati tudi nevarnih značilnosti dela.
 

Knjiga, ki lucidno odkriva in velikodušno razkazuje številne permutacije pomenov samega pojma, je tako dokument svojega časa, hkrati pa ostaja bodoča klasika, s tem ko pokriva eno že od vekomaj najbolj univerzalnih tem človeštva.

Stripburgerjeva manufaktura ponosno predstavlja približno 50 herojev delavskega razreda, ki so posvetili svoje misli, poglede, stripe, kri, znoj in solze konceptu dela.

Člani našega mednarodnega ad hoc sindikata stripovskih ustvarjalcev so:
 

Max Andersson (Švedska, Nemčija), Arkadi (Nemčija), Kaja Avberšek (Slovenija), Malin Biller (Švedska), Bruno Borges (Portugalska), Paul Ashley Brown (Velika Britanija), Teresa Camara Pestana (Portugalska), Anna Ehrlemark (Švedka), Mattias Elftorp (Švedska), Domen Finžgar (Slovenija), Matti Hagelberg (Finska), Jyrki Heikkinen (Finska), Eva Hilhorst (Nemčija), Hurk (Velika Britanija), Jeroen Janssen (Belgija), Kapreles (Belgija), Matej Kocjan – Koco (Slovenija), Tanja Komadina (Slovenija), Janek Koza (Poljska), Peter Kuper (ZDA), Olaf Ladousse (Belgija, Španija), Capucine Latrasse (Francija), Matej Lavrenčič (Slovenija), Vincent Lefèbvre (Francija), Paul O’Connell & Lawrence Elwick (Velika Britanija), Akinori Oishi (Japonska), Emelie Östergren (Švedska), Alex Potts (Velika Britanija), Tomáš Přidal (Češka), Léo Quievreux (Francija), Martin Romero (Španija), Marcel Ruijters (Nizozemska), Tobias Schalken (Nizozemska), Lars Sjunnesson (Švedska, Nemčija), Mateusz Skudnik & Szymon Holcman (Poljska), Boris Stanić (Srbija), Andrej Štular (Slovenija), Kondor Tamás (Madžarska), Yann Trehin (Francija), Katherine Verhoeven (Kanada), Estêvão Vieira (Brazilija), Lasse Wandschneider (Nemčija), Daniel Žeželj (Hrvaška, ZDA).
 

Igor Hofbauer (Hrvaška) je prispeval naslovnico, Daniel Bueno (Brazilija) notranjo opremo, Miguel Carneiro (Portugalska) pa ilustracije. Uvodnik je mojstrsko delo Bojana Albaharija.

Naše delo je opravljeno. Zdaj ste na vrsti vi, dragi bralci! 

Opozorilo: 

Ko boste prebrali to knjigo, delo nikoli več ne bo to, kar je bilo.

Stripburger magazine #58 is here!

Stripburger magazine #58 is here!

Do not impatiently skip this brief introduction to get to the list of comics! This issue offers a unique selection of artists, texts and other treats that will prove to be hard to consume all in the remains of this year.

The peculiarity starts with the editorial, which was written by Dakota McFadzean (CA). His contemplation on the meaning of comics in the time of coming of age prepares the reader for his comic The Best Donald. We don't have the habit of explaining comics, but in this case it is done seamlessly, complementing his excellent comics narrative. Donald Duck is followed by Lars Sjunnesson (SE) with his bizarrely sick comic holding the mirror to our perverted society. This old friend of ours answers the questions in the interview as well. All over the issue you can find impressive and wicked onepagers by Kayla Escobedo (USA). We were impressed by Goran Dačev (MK) as well, even more: he inspired us to start a new feature called A letter to the artist  and to write him a letter. We surely hope he’ll be happy about it! Martin Ramoveš (SI), repeatedly proving his prowess with both words and images, is featured with his traditional last page and a 6-page grim lyrical poem. Another Slovene is Gašper Rus (SI) with his one-page autobiographical comic. The color part of the magazine is comprised of three artists: Mart (ES), Peter Kuper (USA) and Alex Schubert (USA). 

Stripburger extends his congratulations for his degree thesis to David Krančan (SI) whose comics were last seen in our magazine a long time ago. This is the reason we gave him space for two comics and their ample analysis. Canada is represented by two more artists: Nina Bunjevac (CA) with her recognizable Zorka, and the versatile Julie Doucet (CA), the second interviewee. Janek Koza (PL) and the always adorable Akinori Oishi (JP) present their comic stories on their respective page spreads. This issue culminates with the Indonesian artist Rakhmad Dwi Septian (ID) who first introduces the reader to the Indonesian underground comics with his presentation text, then he takes him into a world to be discovered with his extensive dreamlike comic. Let’s start discovering right here, on the pages of Stripburger …

The cover page was created by Lars Sjunnesson, while the inside covers and other accessories were courtesy of Dakota McFadzean and Dace Sietina (LVA/NL).

The last issue of Stripburger thus covers comics theory, new sources of comics-making and seasoned comics veterans as well, maintaining the quality of the selection and opening new approaches to this medium we all love.

Peace!

Stripburger številka 58 je pred vami!

Stripburger številka 58 je pred vami!

Nikar nestrpno ne preskočite tega predgovora, da bi čim hitreje preleteli seznam stripovskih del! Oseminpetdeseta cifra namreč ponuja tako edinstven nabor avtorjev, besedil in dodatnih poslastic, da se zdi, da jih boste le stežka prebavili v teh zadnjih kratkih dneh leta, ki se izteka.

Že uvodnik je tokrat nekoliko drugačen, saj ga je napisal gostujoči avtor Dakota McFadzean (KAN). Njegovo razmišljanje o pomenu stripov v odraščanju nas pripravi na njegovo delo The Best Donald. Morda ni navada, da se stripe razlaga, a tu se zdi, da je to storjeno na skrajno nevsiljiv način, bolj kot razlaga pa besedilo dopolnjuje sicer odlično stripovsko pripoved. Racmana Jaka iz revije prežene Lars Sjunnesson (ŠVE) s svojim bizarno bolnim stripom, s katerim nastavlja ogledalo naši izprijeni družbi. Sicer stari znanec revije tokrat postreže našim bralcem tudi z intervjujem. Sledi mu debitantka Kayla Escobedo (ZDA) z odpiljenim enostranskim delom, ki nas je navdušilo. Navdušil nas je tudi Goran Dačev (MK), celo tako zelo, da smo v reviji odprli novo rubriko Pismo avtorju in Goranu napisali pismo. Upamo, da ga bo prejemnik vesel! Martin Ramoveš (SI) znova in znova dokazuje, da je presneto spreten tako z besedami kot tudi z risbo in svojo, zdaj že skoraj tradicionalno zadnjo stran, dopolnjuje z neradostno lirično pesnitvijo na šestih straneh. Slovensko čast rešuje tudi Gašper Rus (SI) z enostranskim avtobiografskim stripom. Barvni spekter revije tokrat sestavljajo tri valovanja Marta (ŠPA), Petra Kuperja (ZDA) in Alexa Schuberta (ZDA).

Stripburger čestitke ob diplomi izreka Davidu Krančanu (SI), katerega stripov že (pre)dolgo nismo brali v reviji, zato pa tokrat postreže kar z dvema in ju povrh vsega podkrepi z izčrpnima analizama. Nina Bunjevac (KAN) nas pozdravlja iz Kanade, od tam pa prihaja tudi druga intervjujanka revije, vsestranska Julie Doucet (KAN). Vedno prisrčni Akinori Oishi (JP) in Janek Koza (PL) nas pozdravljata vsak na svojem spreadu. Stripburger tokrat zaključuje Indonezijec Rakhmad Dwi Septian (ID), ki bralcem najprej na kratko predstavi indonezijski underground strip, nato pa nas s svojim dolgometražnim sanjskim stripom povede v svet, ki ga Evropejci moramo še dodobra odkriti. Začnimo kar na naših straneh ...

Naslovnico je prispeval Lars Sjunnesson, notranjo opremo pa poleg McFadzeana še Dace Sietina (LVA/NL).

Stripburger torej z mero stripovske teorije, novih stripovskih žarišč in prekaljenih stripovskih mačkov skrbi, da ob držanju kvalitete intenzivno pogleduje proti novim možnostim obravnavanja tega medija, ki ga vendarle ljubimo!

Peace!

Lars Fiske - Matjemanija

Stripovska razstava, album in pogovor

Mednarodni festival animiranega filma Animateka, 

Kino Udarnik, Maribor

OTVORITEV RAZSTAVE: 

pon., 10. december 2012, ob 19.00

Razstava bo na ogled do 16. decembra 2012.

PREDSTAVITEV KNJIGE, POGOVOR z avtorjem Larsom Fiskejem in stripovskim založnikom Espenom Holtestaulom iz No Comprendo Press, 

tor., 11. december 2012, ob 20.00

Razstava Larsa Fiskeja, priznanega norveškega strip avtorja, bo prikazala dve njegovi deli, ki vsaka iz svojega vidika govorita o umetnosti in življenju. 

Matjemanija je fikcija, satira o pesniškem, umetniškem in intelektualnem svetu. Prikazuje navdahnjenega pesnika Matjeja, njegov ustvarjalni razvoj in avtorski boj. Poleg humorja je glavna značilnost stripa tudi avtorjev izviren likovni stil, ekspresionistični psiho-kubizem. Album Matjemanija je avtor ustvarjal od druge polovice 90-ih. Trilogija je leta 2010 izšla v samostojni knjigi pri norveški založbi No Comprendo Press, v slovenščini jo bo izdala revija Stripburger. V slovenščino je strip prevedel Darko Čuden. Lars Fiske je za prvo poglavje te stripovske knjige na Norveškem leta 1997 prejel zlato medaljo. 

Drugi del razstave bo prikazal Fiskejevo najnovejše delo Herr Merz, biografijo nemškega dadaista, Kurta Schwittersa. Razstava bo razkrila tudi dva različna avtorjeva likovna pristopa, bolj realističnega in izrazito stiliziranega.

Lars Fiske: Matjemanija, 96 str., 10 eur

Projekt so omogočili:

Javna agencija za knjigo RS, NORLA, Norveška ambasada

http://www.ljudmila.org/stripcore/ambasada/matjemanija

Strip in Animateka

V pon., 3. decembra, se v KINODVORU v Ljubljani prične že 9. edicija mednarodnega festivala Animateka. 

Letošnji rezidenčni umetnik je kanadska stripovska avtorica JULIE DOUCET, ki je prispevala celostno podobo letošnje Animateke. Julie Doucet, ki se festivala žal ne bo mogla udeležiti, bo pustila pečat letosnji Animateki tudi z razstavo v Kiodvorovi galeriji. Julie Doucet velja za najbolj vplivno avtorico sodobnega avtorskega stripa in revija Stripburger je letos izdala njen stripovski album 'Moj newyorški dnevnik'. 

Animateka se iz Ljubljane seli v MARIBOR. Tam bo gostujoči stripovski avtor Norvežan LARS FISKE. Na razstavi, katere otvoritev bo v pon., 10. dec. ob 19. uri, bodo na ogled stripi iz dveh njegovih projektov Matjemanija in Herr Merz. 

Trilogijo Matjemanija bo kot album izdala revija Stripburger, strip pa je prevedel Darko Čuden.

11. decembra se bo o albumu in norveški stripovski sceni z avtorjem in predstavnikom založbe No Comprendo Press pogovarjal Igor Prassel.

http://www.animateka.si/

Živel strip!/Viva i fumetti! #13

Ž I V E L  S T R I P 1 3

MLADINSKI NATEČAJ ZA STRIP IN ANIMACIJO

Združenje Vivacomix in Stripburger iz Ljubljane v okviru dogodka VIVA I FUMETTI – ŽIVEL STRIP razpisujeta nagradni tekmovalni natečaj za strip in animacijo.

 

Natečaj podpirajo Občina Udine, Visionario - center za vizualne umetnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, revije Ciciban, Cicido, Pil in Plus ter Mednarodni festival animiranega filma Animateka iz Ljubljane in Trubarjeva hiša literature.

 

Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz dežele Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije.

 

Natečaj je razdeljen v dve kategoriji: a) strip, b) animacija.

PRAVILNIK

1) TEMA RAZPISA:
a – Radovan s planeta Beta odkriva prebivalce planeta Zemlja in njihov značaj
b - Mimmo Balocco se igra s tvojimi igračami. Kaj se zgodi?
Glavna junaka zgodb naj bosta Radovan, ki ga je zrisal Matjaž Schmidt, in/ali Mimmo Balocco avtorja Roberta la Forgivavia.
c - prosta tema

2) PRIJAVLJENA DELA SO LAHKO
a - stripovske zgodbe, narisane v poljubni tehniki (vključno z računalnikom), formata A3, poljubnega števila strani.
b - animacije, izvedene v klasični ali računalniški tehniki.

3) Šolarji in dijaki se lahko na razpis prijavijo samostojno ali v skupini.

4) DOSTAVA: Dela morajo biti oddana po pošti skupaj z izpolnjeno prijavnico (za slovenske šolarje) na naslov: Stripburger, Forum Ljubljana, Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

5) URNIK: Dela morajo prispeti do naslovnika do četrtka, 14. marca 2013.

6) ŽIRIJA v sestavi: avtor Roberto La Forgia, Katerina Mirović (Stripburger), Igor Prassel (Animateka), prof. Paola Bristot (predsednica Vivacomixa), ter, se bo sestala23. marca in izbrala nagrajence.

7) NAGRADE:
- STRIP: Podeljene bodo 3 nagrade za zmagovalce v kategoriji stripov, in sicer 3 darilni boni v vrednosti 100 evrov.
- ANIMACIJA: Avtorji nagrajenih animacij se bodo decembra 2013 udeležili mednarodnega festivala animiranega filma Animateka v Ljubljani.
Udeleženci natečaja se z izpolnjeno prijavnico strinjajo, da se lahko njihova dela uporabijo v promocijske namene. S prijavo na natečaj animiranega filma udeleženci dovoljujejo objavo svojega dela na promocijskem DVD-ju.
Vsak udeleženec bo za sodelovanje prejel nagrado. Nagrade bodo podeljene ob odprtju razstave stripov udeležencev.

8) RAZSTAVA avtorjev likov natečaja, Matjaža Schmidta in Roberta La Forgie bo na ogled v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici. Odprtje bo 8. marca ob 18. uri.
V Vidmu bo razstava na ogled od 8. do 28. februarja v kulturnem centru Visionario.

RAZSTAVA STRIPOV udeležencev natečaja bo 29. marca 2013 ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva ul. 7, Ljubljana. Ob odprtju si boste lahko ogledali tudi Animatekin program animiranih filmov Slon. Podelitev nagrad v Vidmu bo potekala v četrtek, 23. maja ob 10.30, v kulturnem centru Visionario. Po podelitvi bodo sledili animirani filmi iz programa AnimaKIDS festivala Piccolo Festival dell'Animazione (Mali festival animacije).

Za informacije se zainteresirani obrnite na:
Stripburger / Forum Ljubljana
core@mail.ljudmila.org, 

01 2319662      
031 401556      

http://www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip/

Tardi: Vojna v jarkih, 1914-1918

Stripburger je v svojih stripovskih zbornikih razkrival aktualne družbene teme: od ekologije, nacizma, seksualnosti, hendikepiranosti, norosti do vojne. Tokratna izdaja, album Vojna v jarkih priznanega francoskega avtorja TARDIJA, za katero je Stripburger oz. Forum Ljubljana združil moči z Založbo ZRC, obravnava vedno perečo temo, vojno.

Stripovska klasika Vojna v jarkih razkriva pravi obraz vojne vseh vojn. Njen avtor, Francoz JACQUES TARDI, raziskovalec 1. svetovne vojne, v seriji tragičnih zgodb o posameznikih, ki so se znašli v vojni, v jarkih, orisuje njihov obup, trpljenje ter edino željo, željo po preživetju in vrnitvi domov. Vojna v jarkih je enkraten prikaz nečloveške brutalnosti, ničvrednosti človeških življenj  v vojni, vzrokov za vojno, političnega izrabljanja patriotizma in nesmiselnosti vojne.

Tardi je strip ustvaril na podlagi dokumentarnega fotogradiva, zato je risba še toliko bolj natančna in prepričljiva, odlikuje pa se tudi po svojstvenem kadriranju in sivih tonih. Za Vojno v jarkih je TARDI prejel več nagrad in nominacij.

TARDI (1946, Valence, Francija) je svoje prve kratke stripe objavil leta 1969 v reviji Pilote. Kmalu za tem se je posvetil daljšim oblikam, romanom v stripu.

V letu 1976 je belgijska založba Editions Casterman, pri kateri je izšla tudi Vojna v jarkih, izdala prvo knjigo njegove prelomne 9-delne stripovske serije Adèle Blank-Sec. Po stripu iz te serije Le Labyrinthe Infernal (2007) je francoski režiser in producent Luc Besson leta 2010 posnel film Pustolovščine Adèle Blanc-Sec (orig. Les Aventures extraordinaires d'Adèle Blanc-Sec).

TARDI je ustvaril preko 30 stripovskih knjig, med katerimi je večina posvečena I. svetovni vojni. Nasploh je vojna tista tema, ki je Tardija ustvarjalno povsem okupirala, o njej vedno znova razmišlja in pripoveduje. Kot pove že francosko poimenovanje la grande guerre, ima I. svetovna vojna posebno srhljiv predznak, hkrati pa se Tardija tudi osebno dotika, saj je največ o njej izvedel od neposrednega udeleženca – svojega deda.

TARDI podpisuje tudi serijo detektivskih stripov in kriminalk ter stripov drugih žanrov.

Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi leta 1985 Grand Prize na mednarodnem festivalu v Angoulêmeu.

http://www.ljudmila.org/stripcore/ambasada/vojna/index.html

Marko Kociper: Sveta jeza

Sveta jeza: Pridiga je pesem v prozi, ki jo je Vinko Möderndorfer spisal leta 2010. Marko Kociper je Sveto jezo preobrazil v stripovsko pripoved in vizualno še dodatno začinil literarno že tako sočen prikaz družbenega stanja. Stripovski album Sveta jeza na 32 straneh povzame in interpretira Möderndorferjevo pridigo. V vlogi pripovedovalca, pridigarja, nastopa Jazbec, s katerim smo se že dodobra spoznali v prejšnjih Kociprovih stripih. Jazbec, sicer ženskoljubec in veliki pivec, je tudi zaščitnik šibkejših in tokrat razkriva temačno ozdaje slovenskih družbenih razmer in poziva k prostosti sveta. Dinamiko pripovedi v sivih tonih tokrat soustvarjajo celostranske ilustracije, album pa je v Kociprovem stilu prežet s satiro. 

Sveta jeza je literarno-vizualna kritika sodobne slovenske družbe, oblastniških struktur in pohlepnosti. Sveta jeza je študija aktualnega stanja stvari, konkretnih socialnih in političnih razmer, je zgodba o padcu moralnih in etičnih vrednot in poziv k združevanju za prostost sveta.

http://www.ljudmila.org/forum/rs/sveta_jeza/index.html

SVETA JEZA - razstava

BESEDILO: Vinko Möderndorfer
STRIP, OBJEKTI, INSTALACIJE: Lenka Đorojević, Neža Jurman, Marko Kociper, Marko A.
Kovačič, Rok Mohar, Matej Stupica, Andrej Štular
GLAS IN ZVOK: Miha Zadnikar, RV Maček, Arnold Marko, Rok Kušlan, Rainer Franci

ODPRTJE RAZSTAVE:
sreda, 7. novembra 2012 ob 20. uri, Galerija Alkatraz,Ljubljana

»Tistemu, ki nima nič, je treba vzeti tudi to! Tisti, ki ima vse, naj ima še več! To sta gesli minulih dveh desetletij. Dvajset let!! Moji lubi Slovenci!!«

Razstava Sveta jeza je zasnovana na pesmi v prozi Sveta jeza. Pridiga, ki jo je Vinko Möderndorfer spisal novembra 2010 za Sobotno prilogo dnevnika Delo.

Sveta jeza je literarno-vizualna kritika sodobne slovenske družbe, oblastniških struktur in pohlepnosti. Sveta jeza je študija aktualnega stanja stvari, konkretnih socialnih in političnih razmer, je zgodba o padcu moralnih in etičnih vrednot in poziv k združevanju za prostost sveta.

Sodelujoči avtorji so vsak na lasten način, z lastnim avtorskim pristopom in tehniko, vizualno in/ali zvočno interpretirali in nadgradili Möderndorferjevo Sveto jezo.

Pesem v prozi je Marko Kociper, strip avtor, preobrazil v stripovsko pripoved in vizualno še dodatno začinil literarno že tako sočen prikaz družbenega stanja. Stripovski album Sveta jeza na 32 straneh povzame in interpretira Möderndorferjevo pridigo. V vlogi pripovedovalca, pridigarja, nastopa Jazbec, s katerim smo se že dodobra spoznali v prejšnjih Kociprovih stripih.
Dinamiko pripovedi v sivih tonih je tokrat soustvarjajo celostranske ilustracije, album pa je v Kociprovem stilu prežet s satiro.

Objekt multimedijskih umetnikov, Marka Kovačič in Andreja Štularja, prikazuje sodobno družbeno situacijo, skozi katero se zrcali preteklost. Skulptura Neže Jurman, absolventke kiparstva, opozarja na položaj kulturne produkcije, skulptura Roka Moharja pa problematizira delo. Tudi Matej Stupica, absolvent ALU, s svojo instalacijo Cikel Prekernih, sestavljeno iz Rogovih koles, mehaniziranih v ciklično konstrukcijo, izpostavlja problematiko (prekernega) dela in z njim povezanega socialnega položaja in bivanja. Inštalacija s svojo cikličnim gibanjem pooseblja vlogo prekernega »delavstva« in cikličnost sistema, ki danes z jutri povezuje v negotovosti. Lenka Đorojević bo v prostorsko inštalacijo vpela svoja razmišljanja o absurdnem konfliktu, golem življenju, mikrosužnjih, kulturnem objektu in političnem subjektu, praznem prostoru znotraj turbokapitalističnega umetniškega dela.

Sveto jezo so v zvočno podobo prenesli: Miha Zadnikar, RV Maček, Arnold Marko, Rok Kušlan in Rainer Franci.

Za prostost sveta!

Vsaka podoba z resničnostjo je zgolj resnična!

Spoznajmo strip - razstave, delavnice, predavanja, izdaje, sejem, natečaj

Spoznajmo strip

razstave, delavnice, predavanja, izdaje, sejem, natečaj

13. 9. 2012 – 28. 2. 2013

Tolminski muzej, Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin

Revija Stripburger že od 1992. leta z izdajo revije, stripovskih albumov domačih in tujih avtorjev, tematskih mednarodnih antologij, organizacijo in izvedbo razstav, delavnic, natečajev in drugih dogodkov povezanih s stripom spodbuja razvoj stripovske kulture in ustvarjanja. Pri projektu Spoznajmo strip Stripburger sodeluje z razstavo Slovenski klasiki v stripu, delavnicami in predavanjem.

SLOVENSKI KLASIKI V STRIPU

Tolminski muzej, odprtje: 13. sept. 2012 ob 19. uri

Razstava bo na ogled do 30. okt. 2012

V sodelovanju z revijo Mladina je leta 2009 izdal zbirko enostranskih satiričnih stripov Slovenski klasiki v stripu (192 str., trda vezava, barvna naslovnica, čb notranjost, 17 eur).

Projekt Slovenski klasiki v stripu je v več ustvarjalnih sunkih potekal vse od leta 1992, ko sta Tomaž Lavrič in Ivo Štandeker (1961-1992) prišla na idejo, da bi dela slovenske klasične literature in druge teme iz slovenske popkulturne in politične scene na novo interpretirala v kratkih, enostranskih stripovskih priredbah. Rezultat je zbirka skorajda dvestotih stripov 66 slovenskih avtorjev, ki se večinoma v satiričnem duhu lotijo kanonizirane Cankarjeve Skodelice kave, Prešernove Zdravljice, pesmi Otona Župančiča, Dogodka v mestu Gogi, Butalcev, popevke, kot je Zemlja pleše, neprezrte pa niso niti slovenske filmske uspešnice kot na primer Sreča na vrvici in Babica gre na jug. Stripe lahko beremo tudi kot udarne, instant obnove slovenski literarnih del, ki znajo marsikateremu mlademu bralcu v 21. stoletju na inovativen način približati slovensko klasično literaturo in občo kulturo.

Kot pravi Lavrič: “Poštenemu človeku se niti okreniti ni moč, ne da bi ničhudegasluteč kakšnega klasika pogazil. Saj že vsak Slovenec stihe kleplje, če že v zboru ne prepeva ali mehu ne razteguje. Iz tako plodovite, dobro nagnojene prsti narodove pa že mora vzrasti med bohotnim plevljem tudi prenekateri žlahtno dehteč cvet”. Stripi, zbrani v zborniku bodo zabavali narod, zlasti mladež, hkrati pa jih bodo skozi smeh osvetljevali in poučevali o žlahtnih stvaritvah tako naših starih kot tudi sodobnikov ter jih morebiti spodbodli tudi k poznejšemu samostalnemu prebiranju in proučevanju le-teh.

»Monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv globinski prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvišenejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halštatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostnimi zvrstmi, stripa.

Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile.«

Lovro Matič, Mladina

Na razstavi bo predstavljen izbor del iz zbirke avtorjev mdr. Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Iztok Sitar, Dušan Kastelic, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan Koco, Gašper Rus, Andrej Štular, Izar Lunaček, Matej de Cecco & Boštjan Gorenc Pižama, David Krančan, Kaja Avberšek, Tanja Komadina, Domen Finžgar …

-------- Vizualni material za novinarje na www.ljudmila.org/stripcore/press/klasiki

Matej de Cecco in Boštjan Gorenc-Pižama: Pilko in Čopka v Narobniji

Matej de Cecco (risar) in Boštjan Gorenc - Pižama (scenarist) sta pred štirimi leti za revijo Pil ustvarila strip, v katerem sta glavna lika mladostnika Pilko in Čopka. Nepogrešljiv je tudi njun pes Šnofi, prikupen, zabaven in bister psiček, ki obožuje kosti in psičko Kodrlajsasto Pepco. Radovednost in detektivska žilica ga marsikdaj pripeljeta v nevarnost, vendar se z bistroumnostjo in pomočjo prijateljev vedno reši. Tudi v tej zgodbi je za zaplet poskrbel Šnofijev padec v črno luknjo, pristanek v Narobniji in njegova preobrazba v Čongulina. V iskanju čudežne zeli, s katero bi se Šnjofi spremenil v prvotno stanje, trojka v napeti pustolovščini spoznava Narobnijo in njene prebivalce.

MATEJ DE CECCO (1979, Kranj) je začel risati v osnovni šoli, da bi se prikupil sošolkam in močnejšim sošolcem. Po neuspešnem vpisu na akademijo za likovno umetnost, spodletelem študiju japonščine in predčasnim koncem služenja vojske je pristal na prevajanju in tolmačenju. Kot prevajalec in urednik je sodeloval pri reviji Stripburger. V letih 2006–2008 je risal pasice za revijo Plus; v Glavnem odmoru je zaživel pankovski najstnik Črt. Od leta 2008 z Boštjanom Gorencem - Pižamo ustvarja strip za mesečnik Pil, v katerem nastopa Šnofi. Študira vizualne umetnosti na Inštitutu A.V.A. (Akademija za vizualne umetnosti). Ilustrira prenovljeno zbirko Dese Muck Blazno resno, ob njegovih ilustracijah pa lahko vsrkavate znanje tudi iz učbenikov.

BOŠTJAN GORENC - PIŽAMA (1977, Kranj) je prevajalec, stand up komik, urednik, pisec, promotor bralne kulture, igralec, pripovedovalec in improvizator. Mlade bralce spravlja v smeh s prevodom zbirk Gospod Gnilc, Kapitan Gatnik in Strašne zverinske zadeve. Z Matejem de Ceccom ustvarja Pilov strip, skupaj pa sta objavila še parodični strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa in najemnina (Slovenski klasiki v stripu, Stripburger/Forum Ljubljana, Mladina, 2009). Mojster besed piše kratke zgodbe za reviji Joker in Zapik, za predstavo Črna kuhna je predelal besedila ljudskih pravljic v rapersko obliko, kot scenarist je sodeloval pri knjigi Pojoči grad (Stripburger/Forum Ljubljana, 2010), kot stand up komik zabava na festivalih Panč in Lent, poleg tega nastopa še na festivalu Pravljice danes ter na Valu 202 vodi oddajo Naval smeha. Morda ga boste v kakšnem komadu zaslišali tudi kot raperja.

Matjaž Schmidt: Obisk s planeta Beta

Matjaž Schmidt: Obisk s planeta Beta

 
zbirka Minimundus #9, Stripburger, april 2012, barvna naslovnica, 72 str., A4-, 13 eur
 

Obisk s planeta Beta je sestavljen iz dveh epizod, ki ju je ustvaril ilustrator in strip avtor Matjaž Schmidt.

Prvi del so enostranske zgodbe iz zbirke Radovan s planeta Beta. Ti stripi so najprej izhajali v reviji Kurirček, leta 1987 pa so pri založbi Borec izšli v knjižni obliki. Črno-bele pripovedi prikazujejo Radovana, bitje, ki je prišlo iz planeta Beta, in raziskuje življenje na planetu Zemlja. Skozi druženje z otroki spoznava navade, vrednote in občutke ljudi. S kovčkom, večnamensko pripravo ter z drugimi tehničnimi čudesi in sposobnostmi navdušuje otroke ter jih poučuje o skrbi za okolje in jim razkriva ljudsko hipokricijo. Radovan zapusti Zemljo, da se vrne domov, za seboj pa pusti Radovana drugega, ki se kasneje tudi vrne na domači planet.

Drugi del knjige, Erlšpik s planeta Beta, je avtor zrisal in pobarval v obdobju 20 let, strip pa je izhajal med leti 2007 in 2008 v reviji Ciciban. Strip nosi naslov po glavnem junaku Erlšpiku, prav tako prišleku s planeta Beta. Erlšpik, ki ga je na Zemljo zaneslo pomanjkanje goriva, je prav tako kot oba Radovana raziskovalne nravi. V šoli, kamor spremlja Lovra in Karlo, naključno odkrije vodo, ki je pravzaprav gorivo za njegovo vesoljsko plovilo. Navdušen nad odkritjem na pot po vesolju odpelje oba učenca, njuna starša, učiteljico in ravnatelja. Obiščejo tri planete, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode. Izkaže se, da je voda vsestransko uporabna in izredno pomembna stvar.   
Dogodivščine prišlekov s planeta Beta, prebivalcev našega in drugih planetov razkrijejo, kako smo si na eni strani podobni in na drugi različni, kako pomembna je skrb za okolje in kako je življenje eno samo raziskovanje in spoznavanje.

RADOVAN S PLANETA BETA je našo ljubo Zemljo prvič obiskal leta 1987, ko je bila Slovenija še del bivše države Jugoslavije. Življenje smo si takrat urejali po socialistično. Učitelje in učiteljice smo naslavljali s tovariš, tovarišica. Enako smo klicali naše znance, sodelavce in prijatelje. Sladoled smo plačevali v dinarjih. Zavrtite se za četrt stoletja v preteklost in skupaj z Radovanom spoznavajte polpretekli čas. Preverite, ali so vam otroci, ki nastopajo v stripu, kaj podobni ...
Aha, pa še to. Radovan vas vabi, da vzamete v roke barvice in pobarvate njegovo zgodbo.

ERLŠPIK S PLANETA BETA je še zelenec, ko ga na Zemljo zanese pomanjkanje goriva. Na srečo pristane med dobrimi ljudmi, ki mu pomagajo kolikor le zmorejo; tudi z učenjem slovenščine. V zahvalo popelje svoje gostitelje na poučno popotovanje na daljne planete.
Še vi se jim pridružite in spoznajte, kako pomembno je varovanje okolja in kako dragocena je Zemlja s svojimi naravnimi viri. Ugotovite, za kaj vse se uporablja voda in zakaj je nepogrešljiva. Erlšpik, prišlek s planeta Beta, je kar vešč zemeljskega jezika, vendar pogosto dela slovnične napake. S prijatelji odkrijte, kje vse se je zmotil in popravite njegov govor.

Raziskovalno nujo je imel tudi njihov stvaritelj, Matjaž Schmidt (Ljubljana, 1948-2010), slovenski akademski slikar in ilustrator, ki je že od rane mladosti ustvarjal najrazličnejše risane junake. Že med študijem slikarstva je ilustriral za časopise in knjige, kasneje pa se je popolnoma posvetil ilustraciji in stripu za otroke in mladino. Ilustriranje in ustvarjanje stripovskih zgodb v domačem ateljeju z ženo Jelko Godec Schmidt je bilo zanj tako odgovorno delo kot zabava hkrati. Ustvarjalno je raziskoval možnosti za odslikanje besed in ubesedenje slik, odkrival je izrabljene pomene besed in jih menjal z novimi, ki jih je tudi sam šele odkrival. Iskrivo raziskovanje ga je, kot nekoč zapiše, napeljalo, “da se čedalje manj upiram kukanju v sosedov lonec. V svojem početju se počutim odprtega, napol svobodnega in skoraj drznega.”
Ilustriral je preko sto knjig in slikanic ter redno sodeloval z revijami Cicido, Ciciban in Pil. V zadnjih letih je bil zaposlen predvsem z risanjem stripov.
Je dobitnik številnih priznanj, mdr. je za knjigo Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu leta 2010 prejel nagrado za izvirno slovensko slikanico Združenja knjižnih založnikov, leta 2009 pa Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Žirija je zapisala: “Za vsako pravljico, zgodbo, pesem ali članek ima svoj slikarski odgovor.”

Domen Finžgar: Protiarhitekt

DOMEN FINŽGAR, sicer študent gozdarstva, je tokrat ustvaril čisto urbano pripoved, ki se dogaja v središču mestne krajine in njenih istuticij. Protiarhitekt je med drugim zgodba o laži, manipulaciji ter čaščenju znanja. 

Domen Finžgar se v dobi, ko je večopravilnost geslo dneva, poslužuje svojih mnogoterih talentov, da bi skozi glas harmonike, stripov ali game designa zadovoljeval svoje silvanske in alpinske muze. Bralci stripov in zasledovalci mladih talentov, ste ga lahko opazili že na našem natečaju Živel strip!, kjer je kar trikrat prejel eno glavnih nagrad. Izdal je že nekaj krajših stripovskih knjižic, ki so presegle domača tla. Sodeloval je pri številnih projektih revije Stripburger ter pri nekaterih drugih mednarodnih stripovskih antologijah. Več o avtorju na http://finzgar.co.cc/portfolio/

V spremni besedi albuma PROTIARHITEKT avtor razkriva smernice branja stripa, ki je zasnovan kot spomenik znanju in izobraževanju. Avtor je po stripu posejal ogromno namigov, ki bodo vedoželjnega bralca spravili na pravo pot. Za vsak 'zakaj' obstaja ustrezni 'zato', vendar pot do odgovorov ni lahka. Sledi s področja zgodovine, likovne umetnosti, literature, glasbe, sociologije, verstev itd. so v duhu dela »Consiliance« Edwarda O. Wilsona, torej v duhu univerzalnega znanja in povezovanja različnih področij, razpostavljene po celem stripu.

V gimnaziji je Finžgar pogosto ugotavljal, da je resnica v današnjem času premalo cenjena in preizkusil svojo tezo tudi v praksi. Ob tem je razkrival (ne)resničnosti različnih z opombami opremljenih (stripovskih) zgodb, ki so dajale vtis dokumentarnosti. Ta raziskovanja so ga pripeljala do stvaritve tega stripa.