Zap! Otvoritev razstave

Stripburgerjev imperij!

Stripburgerjev imperij se širi - v Las Vegas!

Otvoritev razstave Gašperja Rusa v Mizzartu

Gasper Rus: Omejen rok trajanja

Otvoritev: četrtek, 21. februar 2008 ob 19.00
Galerija Mizzart, Metelkova mesto (stavba Pesaki, 1. stuk levo), Ljubljana

Gašper Rus (r. 1983) pripada mlajši generaciji domačih stripovskih ustvarjalcev. Debitiral je leta 2005 v reviji Stripburger, v kateri je objavil svoje največje stripovske dosežke doslej. Od tega leta dalje kot član uredništva sooblikuje revijo.

Na tokratni razstavi se predstavlja s svojim najnovejšim stripom Omejen rok trajanja, ki ga je ustvaril po literarni predlogi Vinka Moederndorferja. Razstava vključuje originalne stripovske table in drugo likovno gradivo, povezano z nastankom stripa: pripravljalne skice, storyboard, referenčno gradivo ... Razstava je hkrati napovednik za blizajočo se novo izdajo Stripburgerja po predlogah Vinka Moederndorferja.

Angou, petintridesetič

Objekt s Toppijeve razstave.

Ena od bolj neprijetnih strani Angoulema je bila od nekdaj postavitev v zimski čas, ki zna biti tudi tam doli kar mrzel; tokrat so odpomogle globalne vremenske spremembe.

Z razstave argentinske "historiete", ki jo je postavil letošnji predsednik Munoz. Kot je razvidno iz priloženega, je bil poudarek na umestitvi v socialni kontekst.

Munozov osebni del centralne razstave.

Guillaume Trouillard, z razstave v srednjeveškem delu mestne hiše.

Scott McCloud in Thierry Groensteen: čezoceanski stripovskoteoretski pingpong.

La Boite (R.I.P.!) d'Aluminium. Pogrebščina je bila v soboto ob petih popoldne.

Zakristija angoulemske katedrale. Zadaj vhod na Moebiusovo digitalno razstavico, spredaj štanti (hm... a ni Kristus svoj čas nekaj izganjal trgovce iz templja...?).

Izšel drugi del Mostov Dr. Horowitza

10. izdaja v zbirki Republika Strip, MOSTOVI 2 (Beograd - Zemun - Novi Sad - Zrenjanin) je izšla! V njej se Ciril, Mišima in baba Milosava v rdečem jugu 45 prebijajo skozi snežni metež, ki je zajel vso Srbijo, neprestano pa so jim za petami agenti črne koalicije. Sabotaže se vrstijo, skrivnostni črni vodja pa zgoraj v vesolju, v svojem satelitu, postaja vedno bolj nemiren ... Opasno!

Mostovi, večletni projekt, katerega iniciator je slovenski avtor stripa Ciril Horjak in temelji na ideji nadaljevanja sicer kontinuiranega sodelovanja s srbskimi stripovskimi avtorji, se je tokrat udejanjil v Mostovih 2. V dogodivščinah njegove tretje stripovske knjige je Ciril Horjak prevzel tajno ime Dr. Horowitz. V akcijo je vključil še Iztoka Lovriča, gledališkega režiserja, ki je spisal scenarij, Gašperja Rusa, strip avtorja, ki je zrisal storyboard; v kolofonu pa zasledimo še Mateja Lavrenčiča in druge bolj skrite agente, ki so pripomogli k srečnemu koncu. Srečnemu? Ker je to šele drugi del trilogije, je o tem govoriti se prerano.

A4, 72 črnobelih strani, slovensko, 7 evrov
(vključen v letno naročnino Stripburgerja)

Jam session v Grazu - 1. februar 2008

Tonto Comics iz Graza, Anna-Maria Jung, Florian Satzinger ter Jorg Vogeltanz vabijo na "#1 ROYAL STYRIAN DRAWING JAM".

1. februar 2008
Od 17h do 21h, Kunsthaus Graz
Lendkai 1, A 8020 Graz, Cafe iKU

Prneste svoja penkala in papir!

Mutantske čebele napadle Lizbono!

Čebele iz naslova.

Bedeteca, prizorišče razstave, in zadnje priprave na odprtje.

Maledetti paparazzi!

O Estadio: v prvem planu Marcos Farrajota, zadaj v modrem puliju Rita Braga.

Krančan utemeljuje razliko v spolu samostalnika "sendvič" v portugalski in brazilski različici jezika.



J.K., Grémio, Sagres in Rossío.



Peglezen v Alfami.

Predstavitev knjige Šola risanega filma

V sredo, 23. januarja ob 20.00 bo v Kinodvoru v Ljubljani predstavitev slovenske izdaje knjige Šola risanega filma Borivoja Dovnikovića-Borda (Animateka / KINO!, 2007). Sledila bo projekcija Bordovih kratkih animiranih filmov. Podrobnosti o programu so objavljene na Napovedniku, več o knjigi pa lahko preberete na Retrovizorjevi spletni strani.

Matej de Cecco: Pasični strip 2006 – 2008

Otvoritev razstave bo v sredo, 16. januarja v Knjigarni Konzorcij (stripovski oddelek). Stripi bodo razstavljeni do 30. januarja 2008.

Matej de Cecco (1979, Kranj) je risar stripov in šaljivih ilustracij. Spogleduje se s pasičnim stripom, ker za kaj daljšega »nima ne živcev, ne fantazije.«

»De Cecco v svojih delih pogosto zvito uporablja igrive barvne prehode, tuja pa mu ni niti subtilna simbolika, ki s svojo nevsiljivostjo še dodatno podkrepi že tako močno sporočilo. Ko opazovalec že brezskrbno 'preklopi kanal', s presenečenjem ugotovi, da se je zamenjala le 'oddaja', ne pa tudi 'televizijska mreža' in v tem je De Cecco nenadkriljiv.« (iz www.kontejnermag.com)

Matej de Cecco
- Med profije vstopil poleti 2007;
- 'Streetart? That's so 2004!'
- Sprt s filofaxom, skregan z ALUjem.
Objavljal je v Stripburgerju, Pivških novicah in PIL-u Plus (po novem samo Plus) ter svojem sedaj že preminulem blogu. Na razstavi v knjigarni Konzorcij bodo razstavljeni njegovi pasični stripi, objavljeni v PILu in na blogu.

Honey Talks in Bedeceteca (Lisbon)

Honey Talks - comics inspired by painted beehive panels exhibition featuring Anke Feuchtenberger, Jakob Klemenčič, Koco, Milorad Krstič, Matthias Lehmann, Rutu Modan, Vladan Nikolić, Marcel Ruijters, Danijel Žeželj, Matej Lavrenčič and around 30 other artists will open on Sathurday, January 12th 2008 at the Bedeteca in Lisbon.

For more info:
Bedeteca
Honey Talks
Photos from previous exhibitions

*

Intervju Radia Sora z Davidom Krančanom, enem od gostov (drugi je bil Jakob Klemenčič) razstave Honey Talks v Lizboni: torek, 15. januar 2008 ob 17h! Na frekvenci 91,1 Mhz ali na spletni strani Radia Sora.

Honey Talks Expo at Fanzinotheque (Poitiers)

Fanzinothèque de Poitiers has been around for twenty amazing years. Their huge fanzine library and small press distribution are focused on French comics and silk-screened fanzines although, for those who care to dig, the archives include a whole lot of music zines, perzines, political magazines,... even obscure publications with strange names like, for instance, Stripburger.

Currently, the Fanzinothèque is hosting Honey Talks, the exhibition of comics inspired by painted beehive panels, and a solo exhibition of scrathboards and paintings by Matthias Lehmann. Matthias also made the poster for both exhibitions.

Here are some photos from Stripburger’s stay in Poitiers...

Creative death of Belgian and North-American superheroes at the Fanzino office.






Cecile, Mirko, Marie, Guinot, hmm, somebody else and Christel preparing the Honey Talks buffet....

...and the buffet in its full glory.

The Expo

Matthias and Gašper painting a local bee-keeper's beehive



The beehive-painting and scratchboard workshops

Stripburger #46 - Laugh out Loud!

Stripburger #46 came out a while ago, in the fist days of October, but since we 'forgot' to mention it on this blog on time, this is not exactly news anymore. Lets call it olds, then.

The Laugh Out Loud! special feature was prepared in collaboration with City of Women, the Ljubljana-based 13th International Festival of Contemporary Arts. Stripburger’s call for submissions Laugh Out Loud! addressed female comic artists only.

Why? Because independent comics production tends to favor only two kinds of laughter and one kind of gender. Since parody and satirical laughter of many male comic artists became an unquestioned standard of critical or even subversive thought, the basic question “why are there no female cartoonists” was inevitably followed by others: we wanted to detect the line between subversive and reactionary laughter, we were curious about all the possible ways one can laugh on fifty feature pages, we were bold enough to wonder about reasons for the existence of so many kinds of humor and found out that yes, the variety includes the gender difference as well. The submitted comics reminded us how funny it is to see us burst out laughing only to realize later we weren’t laughing at the same thing...

Contributors: Andreja Kladnik, Saša Kerkoš (Slovenia), Maja Veselinović (Srbia), Anna Ehrlemark (Sweden/Slovenia), Malin Biller, Karolina Bång (Sweden), Ludmilla Bartscht, Claire Lenkova, Ulli Lust (Germany), Kati Kovács (Finland), Chiquinha! (Brasil), Dora Dutkova (Czech Republic), Cinders McLeod (Canada), Roberta Gregory, Fly, Mary Fleener (USA) and Dunja Janković (Croatia/USA) who also contributed the cover and answered annoying questions about women, feminism, comics and work. Other featured artists in Stripburger #46 are: Kati Rapia (Finland), Laurent Dandoy (Belgium), Jakob Klemenčič and Matej Kocjan - Koco (Slovenia).

HeavenSinki

Reportaža v nastajanju s helsinškega festivala ; dokler slike ne pridejo z razvijanja, Mawilov skupinski portret iz M-bara!

Okej, fotke so razvite...

Otvoritev razstave Honey Talks; na spodnji sliki Marcel Ruijters, Joonas Sildre, Yvan Alagbé

Talkshow v knjižnici: Reija Nieminen + delegacija od Honey Talks

Tiskovna konferenca: Otto Producent Sinisalo, Gunnar Lundkvist, Helge Reumann

Die deutschspraechige Konnecksch'n (Kati Rickenbach, Milla Bartscht)

"Konec!" (DeCecco, zadaj Ruijters in Susanna Partio)

Par svežih vnosov v skicirko.

Severovzhodna Brazilija (Maranhão in Ceará).

Kako brati Jaka Racmana - pogovor o knjigi. Kiberpipa, Kersnikova 6, Lj., sreda, 13.6. ob 20. uri // How to Read Donald Duck; a discussion

Knjiga Kako brati Jaka Racmana je tik pred izidom. Zato Vas vse skupaj vabimo na predstavitev knjige v sredo 13. junij ob 20. uri /  Kiberpipa, Kersnikova 6, Ljubljana.

gosti: Sandra Bašić Hrvatin, Tea Hvala, Simon Tecco; pogovor bo vodil Dražen Dragojević

Sandra Bašić Hrvatin je predavateljica na FDV Univerze v Ljubljani. Posveča se teoriji medijev, predvsem medijskega lastništva ter medijskih pravic. Skupaj z Lenartom L. Kučićem je napisala študijo o lastništvu medijev Monopoli (Maska 2005)

Tea Hvala se od leta 2000 v esejističnih, proznih in novinarskih zapisih z vidika queer teorije in feminizma posveča družbenim in umetniškim obravnavam spolov in seksualnosti. Sodeluje tudi pri organizaciji festivala Rdeče zore.   

Čilenec Simon Tecco, v Ljubljani živeči sociolog in izvedenec za državljanske vojne in politične odnose v Južni Ameriki, ki objavlja predvsem v španskem časopisju.

Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka ter domiselna kritika svete krave otroške kulture - mita o Disneyju. Knjiga je pod naslovom Para Leer al Pato Donald prvič izšla leta 1971 v Čilu, v fašističnem obdobju pa je bila skupaj z drugo literaturo prepovedana in sežgana.

Slovenska izdaja v prevodu Aleksandre Rekar prinaša:

* izčrpen portret delovanja korporacije Disney v študiji Sandre Bašić Hrvatin
* nov predgovor avtorjev
* posodobljeni uvod Davida Kunzla, komentirane bibliografije levičarskega pisanja o kulturnem imperializmu in stripih
* dodatek Johna Sheltona Lawrencea o cenzuri, ki jo izvaja ameriška vlada, in zakonsko-političnih pravicah do kritiziranja Disneyja.

Opis Publikacije: 208 strani, format 170 x 240 mm, čb reprodukcije, Cena 19 €

Iz spremne študije Sandre Bašić Hrvatin:
Mattelartova in Dorfmanova analiza Disneyjevih stripov pokaže, da se za navidezno nedolžnim in »orokavičeno nežnim« otroškim svetom, ki ga korporacija ponuja v množično potrošnjo, skriva trda pest korporativne imperialistične ideologije. To, kar sta Mattelart in Dorfman iskala »skrito« v stripih, upravljalci korporacije Walt Disney odkrito govorijo svojim lastnikom.

V pismu delničarjem iz letnega poročila korporacije je takratni predsednik uprave Michael Eisner zapisal naslednje: »Verjetno ne bomo pretiravali, če bomo vlogo ameriške zabavne industrije ocenili kot vpliven zgodovinski dejavnik. Berlinskega zida ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bil ta kanal v veliki meri ameriška zabava.«

Več o tem:
http://www.maska.si/sl/zalozba/mediakcije/kako_brati_jaka_racmana/

Vabljeni Vsi skupaj kot kot poslušalci / obiskovalci!

----------------------------------------------------------------


ENGLISH (translation by Maska, used with permission):

Ariel Dorfman and Armand Mattelart, How to Read Donald Duck

Print version

jpg 1 MB here

28.05.2007 | The book How to Read Donald Duck: Imperialist Ideology in the Disney Comic was first published in 1971 in Chile under the title Para Leer al Pato Donald, and was during the fascist period prohibited and burnt together with other literature. The book – a product of political struggle – is a profound and ingenious critique of the holy cow of childhood culture, the myth of Disney.

With a new foreword of the authors, an updated introduction by David Kunzl, a commented bibliography of the leftist writing on cultural imperialism and comics, and with a supplement on censorship conducted by the American government and the legal-political rights for the critique of Disney by John Shelton Lawrence. The Slovenian translation by Aleksandra Rekar brings an exhaustive portrait of the functioning of the Disney Corporation in the study by Sandra Bašić Hrvatin: Mattelart's and Dorfman's analysis of the Disney comics shows that under the apparently innocent and “handgloved gentle” children’s world, offered to mass consumption by the corporation, a hard fist of corporate imperialist ideology is hidden. The “hidden thing” that Mattelart and Dorfman sought in the comics the managers of the Walt Disney Corporation openly employ to address their owners. The then president of the managing board Michael Eisner wrote the following in the letter to shareholders in the annual yearly report: “Most likely it is not an exaggeration to see the role of the American entertainment industry as an influential historical factor. The Berlin Wall did not fall because of the power of the Western arms, but because of the power of Western ideas. And which was the channel that transmitted these ideas? We can freely admit that the channel was to a great extent the American entertainment.”

more content

IS WALT DISNEY TRULY THAT INNOCENT?

WHY ARE THERE NO PARENTS IN HIS COMIC BOOKS?

HOW COME THE NATIVES AND THE SAVAGES ALWAYS GIVE UP THEIR RICHES TO THE DUCK INVADERS?

WHY DOES DONALD LIKE SCULPTURES AND PHOTO ALBUMS?

WHAT ARE HUEY, DEWEY AND LOUIE DOING IN VIETNAM?

These and other questions were first brought up in the revolutionary Chile in the distant 1971.