08 May 2012

Matej de Cecco in Boštjan Gorenc-Pižama: Pilko in Čopka v Narobniji





Matej de Cecco (risar) in Boštjan Gorenc - Pižama (scenarist) sta pred štirimi leti za revijo Pil ustvarila strip, v katerem sta glavna lika mladostnika Pilko in Čopka. Nepogrešljiv je tudi njun pes Šnofi, prikupen, zabaven in bister psiček, ki obožuje kosti in psičko Kodrlajsasto Pepco. Radovednost in detektivska žilica ga marsikdaj pripeljeta v nevarnost, vendar se z bistroumnostjo in pomočjo prijateljev vedno reši. Tudi v tej zgodbi je za zaplet poskrbel Šnofijev padec v črno luknjo, pristanek v Narobniji in njegova preobrazba v Čongulina. V iskanju čudežne zeli, s katero bi se Šnjofi spremenil v prvotno stanje, trojka v napeti pustolovščini spoznava Narobnijo in njene prebivalce.

MATEJ DE CECCO (1979, Kranj) je začel risati v osnovni šoli, da bi se prikupil sošolkam in močnejšim sošolcem. Po neuspešnem vpisu na akademijo za likovno umetnost, spodletelem študiju japonščine in predčasnim koncem služenja vojske je pristal na prevajanju in tolmačenju. Kot prevajalec in urednik je sodeloval pri reviji Stripburger. V letih 2006–2008 je risal pasice za revijo Plus; v Glavnem odmoru je zaživel pankovski najstnik Črt. Od leta 2008 z Boštjanom Gorencem - Pižamo ustvarja strip za mesečnik Pil, v katerem nastopa Šnofi. Študira vizualne umetnosti na Inštitutu A.V.A. (Akademija za vizualne umetnosti). Ilustrira prenovljeno zbirko Dese Muck Blazno resno, ob njegovih ilustracijah pa lahko vsrkavate znanje tudi iz učbenikov.

BOŠTJAN GORENC - PIŽAMA (1977, Kranj) je prevajalec, stand up komik, urednik, pisec, promotor bralne kulture, igralec, pripovedovalec in improvizator. Mlade bralce spravlja v smeh s prevodom zbirk Gospod Gnilc, Kapitan Gatnik in Strašne zverinske zadeve. Z Matejem de Ceccom ustvarja Pilov strip, skupaj pa sta objavila še parodični strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa in najemnina (Slovenski klasiki v stripu, Stripburger/Forum Ljubljana, Mladina, 2009). Mojster besed piše kratke zgodbe za reviji Joker in Zapik, za predstavo Črna kuhna je predelal besedila ljudskih pravljic v rapersko obliko, kot scenarist je sodeloval pri knjigi Pojoči grad (Stripburger/Forum Ljubljana, 2010), kot stand up komik zabava na festivalih Panč in Lent, poleg tega nastopa še na festivalu Pravljice danes ter na Valu 202 vodi oddajo Naval smeha. Morda ga boste v kakšnem komadu zaslišali tudi kot raperja.






Matjaž Schmidt: Obisk s planeta Beta

Matjaž Schmidt: Obisk s planeta Beta
 
zbirka Minimundus #9, Stripburger, april 2012, barvna naslovnica, 72 str., A4-, 13 eur
 

Obisk s planeta Beta je sestavljen iz dveh epizod, ki ju je ustvaril ilustrator in strip avtor Matjaž Schmidt.

Prvi del so enostranske zgodbe iz zbirke Radovan s planeta Beta. Ti stripi so najprej izhajali v reviji Kurirček, leta 1987 pa so pri založbi Borec izšli v knjižni obliki. Črno-bele pripovedi prikazujejo Radovana, bitje, ki je prišlo iz planeta Beta, in raziskuje življenje na planetu Zemlja. Skozi druženje z otroki spoznava navade, vrednote in občutke ljudi. S kovčkom, večnamensko pripravo ter z drugimi tehničnimi čudesi in sposobnostmi navdušuje otroke ter jih poučuje o skrbi za okolje in jim razkriva ljudsko hipokricijo. Radovan zapusti Zemljo, da se vrne domov, za seboj pa pusti Radovana drugega, ki se kasneje tudi vrne na domači planet.

Drugi del knjige, Erlšpik s planeta Beta, je avtor zrisal in pobarval v obdobju 20 let, strip pa je izhajal med leti 2007 in 2008 v reviji Ciciban. Strip nosi naslov po glavnem junaku Erlšpiku, prav tako prišleku s planeta Beta. Erlšpik, ki ga je na Zemljo zaneslo pomanjkanje goriva, je prav tako kot oba Radovana raziskovalne nravi. V šoli, kamor spremlja Lovra in Karlo, naključno odkrije vodo, ki je pravzaprav gorivo za njegovo vesoljsko plovilo. Navdušen nad odkritjem na pot po vesolju odpelje oba učenca, njuna starša, učiteljico in ravnatelja. Obiščejo tri planete, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode. Izkaže se, da je voda vsestransko uporabna in izredno pomembna stvar.   
Dogodivščine prišlekov s planeta Beta, prebivalcev našega in drugih planetov razkrijejo, kako smo si na eni strani podobni in na drugi različni, kako pomembna je skrb za okolje in kako je življenje eno samo raziskovanje in spoznavanje.


RADOVAN S PLANETA BETA je našo ljubo Zemljo prvič obiskal leta 1987, ko je bila Slovenija še del bivše države Jugoslavije. Življenje smo si takrat urejali po socialistično. Učitelje in učiteljice smo naslavljali s tovariš, tovarišica. Enako smo klicali naše znance, sodelavce in prijatelje. Sladoled smo plačevali v dinarjih. Zavrtite se za četrt stoletja v preteklost in skupaj z Radovanom spoznavajte polpretekli čas. Preverite, ali so vam otroci, ki nastopajo v stripu, kaj podobni ...
Aha, pa še to. Radovan vas vabi, da vzamete v roke barvice in pobarvate njegovo zgodbo.


ERLŠPIK S PLANETA BETA je še zelenec, ko ga na Zemljo zanese pomanjkanje goriva. Na srečo pristane med dobrimi ljudmi, ki mu pomagajo kolikor le zmorejo; tudi z učenjem slovenščine. V zahvalo popelje svoje gostitelje na poučno popotovanje na daljne planete.
Še vi se jim pridružite in spoznajte, kako pomembno je varovanje okolja in kako dragocena je Zemlja s svojimi naravnimi viri. Ugotovite, za kaj vse se uporablja voda in zakaj je nepogrešljiva. Erlšpik, prišlek s planeta Beta, je kar vešč zemeljskega jezika, vendar pogosto dela slovnične napake. S prijatelji odkrijte, kje vse se je zmotil in popravite njegov govor.


Raziskovalno nujo je imel tudi njihov stvaritelj, Matjaž Schmidt (Ljubljana, 1948-2010), slovenski akademski slikar in ilustrator, ki je že od rane mladosti ustvarjal najrazličnejše risane junake. Že med študijem slikarstva je ilustriral za časopise in knjige, kasneje pa se je popolnoma posvetil ilustraciji in stripu za otroke in mladino. Ilustriranje in ustvarjanje stripovskih zgodb v domačem ateljeju z ženo Jelko Godec Schmidt je bilo zanj tako odgovorno delo kot zabava hkrati. Ustvarjalno je raziskoval možnosti za odslikanje besed in ubesedenje slik, odkrival je izrabljene pomene besed in jih menjal z novimi, ki jih je tudi sam šele odkrival. Iskrivo raziskovanje ga je, kot nekoč zapiše, napeljalo, “da se čedalje manj upiram kukanju v sosedov lonec. V svojem početju se počutim odprtega, napol svobodnega in skoraj drznega.”

Ilustriral je preko sto knjig in slikanic ter redno sodeloval z revijami Cicido, Ciciban in Pil. V zadnjih letih je bil zaposlen predvsem z risanjem stripov.

Je dobitnik številnih priznanj, mdr. je za knjigo Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu leta 2010 prejel nagrado za izvirno slovensko slikanico Združenja knjižnih založnikov, leta 2009 pa Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Žirija je zapisala: “Za vsako pravljico, zgodbo, pesem ali članek ima svoj slikarski odgovor.”





Domen Finžgar: Protiarhitekt



DOMEN FINŽGAR
, sicer študent gozdarstva, je tokrat ustvaril čisto urbano pripoved, ki se dogaja v središču mestne krajine in njenih istuticij. Protiarhitekt je med drugim zgodba o laži, manipulaciji ter čaščenju znanja. 

Domen Finžgar se v dobi, ko je večopravilnost geslo dneva, poslužuje svojih mnogoterih talentov, da bi skozi glas harmonike, stripov ali game designa zadovoljeval svoje silvanske in alpinske muze. Bralci stripov in zasledovalci mladih talentov, ste ga lahko opazili že na našem natečaju Živel strip!, kjer je kar trikrat prejel eno glavnih nagrad. Izdal je že nekaj krajših stripovskih knjižic, ki so presegle domača tla. Sodeloval je pri številnih projektih revije Stripburger ter pri nekaterih drugih mednarodnih stripovskih antologijah. Več o avtorju na http://finzgar.co.cc/portfolio/

V spremni besedi albuma PROTIARHITEKT avtor razkriva smernice branja stripa, ki je zasnovan kot spomenik znanju in izobraževanju. Avtor je po stripu posejal ogromno namigov, ki bodo vedoželjnega bralca spravili na pravo pot. Za vsak 'zakaj' obstaja ustrezni 'zato', vendar pot do odgovorov ni lahka. Sledi s področja zgodovine, likovne umetnosti, literature, glasbe, sociologije, verstev itd. so v duhu dela »Consiliance« Edwarda O. Wilsona, torej v duhu univerzalnega znanja in povezovanja različnih področij, razpostavljene po celem stripu.

V gimnaziji je Finžgar pogosto ugotavljal, da je resnica v današnjem času premalo cenjena in preizkusil svojo tezo tudi v praksi. Ob tem je razkrival (ne)resničnosti različnih z opombami opremljenih (stripovskih) zgodb, ki so dajale vtis dokumentarnosti. Ta raziskovanja so ga pripeljala do stvaritve tega stripa.






Julie Doucet: Moj newyorški dnevnik

Naslovnica slovenske izdaje


Julie Doucet je kanadska striparka in prejemnica nagrade Harvey za najboljšega novega avtorja/avtorico. Njena stripovska pot se je začela po končani akademiji s samostojnim ustvarjanjem kontroverznega fotokopiranega zina Dirty Plotte, širšo stripovsko sceno pa je nase opozorila s stripi v Crumbovi reviji Weirdo. Julie Doucet velja za najbolj vplivno avtorico sodobnega stripa.

Moj newyorški dnevnik je njeno prvo daljše delo, v katerem opisuje in orisuje svoje zgode in nezgode v New Yorku, kamor se je preselila po končanem študiju v Montrealu.

Najprej spoznamo začetke njenega oblikovanja kot umetnice na likovni akademiji in njene nerodne poskuse socializacije ter odnosov z moškimi. Bralec dobi občutek, da nenehno hodi po robu ‘normalnega’, saj se zdi, kot da prav privlači samo neke čudake, neprilagojence in druge posebneže.
  
Življenje pri njenem newyorškem fantu je polno vzponov in padcev, sloge in nesporazumov, kar nanjo ne vpliva vedno najbolje. Doucetova nam skozi stripovski dnevnik svojega bivanja v New Yorku razgrne svoje življenje v tistem obdobju, in to včasih prav boleče iskreno. Prav nič se ne sramuje svojih hedonističnih ekscesov, spolnosti, popivanja, zadevanja in drugih elementov boemskega življenja. Tako tudi zvemo mnoge podrobnosti, ki jih v uradnih biografijah ni mogoče najti, v delu pa srečamo tudi nekatere akterje takratne newyorške stripovske scene. Konec koncev je to vendarle dnevnik, sočno branje za vse tiste, ki jih nadvse zanima podroben vpogled v intimo avtorice, in Julie pri tem prav nič ne skopari. Stripovski voajerji in opravljivke bodo cedili sline nad vsebino njenega razgaljanja, poznavalci pa bodo cenili njen prepoznaven slog in način, kako je ustripila relativno pomemben izsek svojega življenja. Povedano po Joycevsko, gre za zanimiv stripovski ‘umetnikov mladostni portret’.

Prevedel: Bojan Albahari

marec 2012, barvna naslovnica, 105 čb str., A4-, 12 eur